Tšhomišo ya leleme la Sepedi dikgokaganyong tša leago: Tshekaseko ya Facebook le X

Research Articles

Tšhomišo ya leleme la Sepedi dikgokaganyong tša leago: Tshekaseko ya Facebook le X


Abstract

Tšhomišo ya maleme dikgokaganyong tša leago bjalo ka Facebook, X (yeo e bego e tsebja ka Twitter), WhatsApp, le Facebook messenger e gogile šedi ye kgolo go banyakišiši, mehleng ya lehono. Mahlo a banyakišiši a gogilwe ke mokgwa wo bašomiši ba makala a dikgokaganyo tša leago, kudu baswa, ba ngwalago polelo ge ba boledišana. Mongwalo wo o šomišwago ke woo o fapogilego, ge o bapetšwa le mongwalo wa semmušo wo o dumeletšwego ka dikolong goba go ngwalwa dipampiring tša semmušo. Sengwalo se se bone go le bohlokwa go sekaseka mokgwa wa polelo wo o šomišwago dikgokaganyong tša leago ge bašomiši ba ngwala goba ba boledišana ka leleme la Sepedi (leo le tsebjago gape ka Sesotho sa Leboa). Maikemišetšo a sengwalo se ke go bontšha le go hlatholla mokgwa wa polelo ya Sepedi wo o šomišwago dikgokaganyong tša leago. Sengwalo se se dirile tsitsinkelo ya makala a mabedi a dikgokaganyo tša leago, e lego Facebook le X. Šedi e tla bewa go tšhomišo ya maswaodikga, popofoko le mongwalo. Mokgwa wa nyakišišo wo o šomišitšwego ke wa khwalithethifi, tshedimošo ya kgobokanywa ka tšhomišo ya ditlabakelo tša titšithale, e lego Facebook le X, gomme tshedimošo e beakantšwe ka dihlopha, go ya ka tshwano ya yona. Tlhako ya teori yeo e šomišitšwego ke ya Albert Bandura ya Social Learning Theory.

Get new issue alerts for Southern African Linguistics and Applied Language Studies